Nedavni vdori ruskih dronov v poljski zračni prostor so zaostrili odnose in sprožili val obtožb in svaril pred dezinformacijami. Poljska je obsodila kršitve in opozorila, da niso bile naključne, medtem ko so strokovnjaki opozorili na ruske poskuse obtoževanja Ukrajine za napade. Švedska je poklicala ruskega veleposlanika na pogovor, Nemčija pa je ruskega veleposlanika pozvala zaradi domnevnega napada z droni v Poljski. Poljski vojski bodo pomagali ukrajinski strokovnjaki pri obrambi pred droni. Obenem pa so analitiki mnenja, da vojaške vaje Rusije in Belorusije ne pomenijo neposredne nevarnosti za NATO, saj so ruske sile preveč obremenjene z vojno v Ukrajini. Minister za obrambo Crosetto poudarja, da se je treba pripraviti na hibridno vojno, ki že poteka.

V venezuelski prestolnici Caracas so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja, odjeknile močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki preletov vojaških letal. Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je dogodke nemudoma označila za »zelo hudo vojaško agresijo« s strani Združenih držav Amerike. Do napadov je prišlo po večtedenskih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je odkrito napovedoval možnost kopenskega in zračnega posredovanja proti Madurovemu režimu. Predsednik Maduro je zaradi napadov pozval prebivalce k splošni mobilizaciji in obrambi države pred tujim posredovanjem. Poročila iz prestolnice navajajo več požarov na strateških točkah, vendar natančno število žrtev ali obseg gmotne škode še nista uradno potrjena. ZDA so pred tem v Karibih namestile močno mornariško floto, kar je dodatno zaostrilo napetosti, ki so se stopnjevale že od konca leta 2025.

Ameriška vojska je izvedla nov napad na ladjo v vzhodnem Tihem oceanu, pri čemer je bil ubit domnevni "narko-terorist". Hkrati se povečujejo opozorila o humanitarni katastrofi v Venezueli, kjer bi lahko ameriški embargo na izvoz nafte povzročil lakoto. Kljub strahu pred konflikti na naftnem trgu, cene nafte ostajajo stabilne zaradi napovedi presežka ponudbe. Komunistična partija Venezuele je obsodila imperialistično agresijo in pozvala k enotnosti.

Kuba je obsodila "nesprejemljivo" vojaško agresijo, ki jo ZDA pripravljajo proti Venezueli. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je poudaril, da je vmešavanje, grožnje in vojaška agresija ZDA proti Venezueli nesprejemljiva in namenjena strmoglavljenju legitimne vlade.

Združeno kraljestvo poroča, da Rusija tiho spreminja pravila o vpoklicu, da bi okrepila svojo vojsko, ki jo je oslabila vojna v Ukrajini. Medtem je Kremelj pozdravil komentarje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ponudbi ruskega predsednika Vladimirja Putina za podaljšanje sporazuma Novi START o jedrskem orožju, kar vliva upanje v ohranitev sporazuma po izteku februarja.

Po seriji ameriških vojaških napadov na plovila v južnem Karibskem morju, ki jih ZDA obtožujejo tihotapljenja drog in so terjali najmanj 21 življenj, so se Združene države znašle v sporu z Venezuelo in njenimi zavezniki. Venezuela je razglasila izredno stanje in obsodila napade kot kršitev mednarodnega prava. Združeni narodi so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajočih tveganj za regionalni mir in pozvali k zadržanosti.

Iranski zunanji minister je izjavil, da je v današnjem svetu vojaška prisila nadomestila pravno državo. Pozval je k preiskavi držav in podjetij, ki so opremile režim Sadama Huseina pri uporabi kemičnega orožja proti iranskemu ljudstvu. Minister je tudi poudaril, da izraelski in ameriški napadi na Iran ne kršijo samo ustanovne listine Združenih narodov, temveč tudi močno škodujejo sporazumu o neširjenju jedrskega orožja (NPT).

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je v ponedeljek v Združenih narodih ostro posvaril Rusijo pred kršitvami zračnega prostora Nata. Kot je dejal, se Rusija ne bi smela pritoževati, če bodo njena letala ali rakete sestreljene, če vstopijo v zračni prostor Nata. Sikorski je poudaril, da je Rusija bila opozorjena.

Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je priznalo napako pri obveščanju kubanskih migrantov o izidu loterije za raznolikostne vizume (DV-2026). Sprva so bili nekateri Kubanci obveščeni, da so bili izbrani, vendar je ministrstvo kasneje sporočilo, da niso upravičeni do programa DV-2026, ker je Kuba presegla migracijsko kvoto. Napaka je povzročila razočaranje med prizadetimi Kubanci, ki so upali na možnost preselitve v ZDA.

Donald Trump je potrdil, da bodo ZDA nadaljevale z jedrskimi poskusi, vendar minister za energijo Chris Wright pojasnjuje, da ti poskusi ne bodo vključevali jedrskih eksplozij. Trump je obtožil Rusijo in Kitajsko izvajanja jedrskih poskusov in dejal, da ZDA ne smejo zaostajati.

Analitiki preučujejo naraščajočo agresijo ZDA proti Venezueli, vključno z možnostjo neposrednih napadov pod pretvezo boja proti narkokartelom. Razkrivajo se tihi kanali in ocene diskontiranih venezuelskih sodov nafte. ZDA militarizirajo vode in povečujejo tveganje vojne v regiji, kar dodatno destabilizira že tako krhko situacijo.

Poljska je sestrelila ruske drone, potem ko jih je več deset vstopilo v njen zračni prostor, kar je po besedah poljskega premierja državo najbolj približalo konfliktu po drugi svetovni vojni. Ruska državna televizija je omilila obtožbe Poljske in se osredotočila na druge novice. Belorusija trdi, da je njena zračna obramba uničila drone, ki naj bi bili namenjeni v Poljsko in Litvo. Rusija poskuša preložiti odgovornost za napad na Poljsko in širi dezinformacije, da gre za provokacijo Ukrajine in evropskih elit, da bi NATO vpletli v neposreden konflikt. Ukrajinski droni so napadli rusko obalo Črnega morja v Sočiju.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Poljska zahtevala aktiviranje člena 4 NATO. Premier Donald Tusk je dejal, da je država v najkritičnejši točki po drugi svetovni vojni. Rusija trdi, da ni načrtovala napadov na Poljsko in da so bili vsi cilji napadov na Ukrajino doseženi. ZDA so ponovile zavezo k obrambi ozemlja NATO.

Poljska je sporočila, da so ruski droni med napadom na Ukrajino večkrat kršili njen zračni prostor in da jih je njeno letalstvo sestrelilo. Poljska je aktivirala obrambne protokole in opozorila prebivalce, naj ostanejo doma, zlasti v treh vojvodstvih, ki so najbolj izpostavljena. Incident je sprožil obsodbe in zaskrbljenost glede varnosti zračnega prostora Poljske.

Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu predstavila govor o stanju Unije, ki je potekal v napetem političnem ozračju. Soočala se je s kritikami in grožnjami z novimi glasovanji o nezaupnici. V govoru je predstavila prioritete in vizijo EU do leta 2026, pri tem pa poskušala prepričati o svojih uspehih v luči prihajajočih volitev v Evropski parlament leta 2024, kjer se pričakuje razprava o reformi in širitvi Unije.

Beloruske oblasti so poljskemu odpravniku poslov predale protestno noto zaradi odločitve poljske vlade o začasni ustavitvi prometa na poljsko-beloruski meji. Minsk meni, da je poteza Varšave 'privatizacija' meja Evropske unije.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor so se okrepile grožnje in agresivna retorika proti baltskim državam. Ruski droni so v poljski zračni prostor vdrli do 240 kilometrov globoko, kar je NATO označil za 'neprevidno' dejanje. Pojavile so se tudi dezinformacije po sestrelitvi ruskih dronov na Poljskem.

V Daugavpilsu so aretirali moškega, ker je na štiri avtomobile narisal simbol "Z", ki slavi vojaško agresijo. Policija je 28. julija prejela prijavo in sprožila kazenski postopek. Moškega so aretirali ta teden.